Študija primera tlačne deformacije

Kaj nam pove preizkus tlačne deformacije?

Preizkus tlačne deformacije meri zmožnost povrnitve gumenih zmesi v prvotno obliko oz. višino po določenem času v stisnjenem stanju. Preizkusi se navadno izvajajo pri zvišanih temperaturah, saj tako lažje posnemamo dejanske sposobnosti oz. obnašanje gumenih izdelkov med uporabo. Če ni izrecno zahtevano s strani kupca ali standarda, ima glede na standard ASTM D 2000 vsaka zvrst gumenih zmesi predpisane časovne in temperaturne pogoje, pri katerih se izvaja preizkus.

Je boljši nižji ali višji odstotek tlačne deformacije?

Ker obstaja več metod, mer preizkušancev in izračunov preizkusa tlačne deformacije, lahko posledično pride do zmede. Preizkus tlačne deformacije lahko opravimo, če preizkušanca izpostavimo konstantni sili (npr. ASTM D-395, metoda A) ali če preizkušanca stisnemo za določen odstotek njegove začetne višine (ASTM D-395, metoda B, ki stisne preizkušanca za 25 % glede na njegovo začetno višino). Ne glede na preizkus je treba rezultat preizkusa tlačne deformacije vedno navesti v odstotkih. Nižji kot je odstotek, boljša je odpornost materiala proti tlačni deformaciji.

 

Zakaj je nižji odstotek tlačne deformacije boljši?

Preizkus tlačne deformacije meri preostalo oz. zaostalo deformacijo, kar z drugimi besedami pomeni, da meri odstotek deformacije, za katerega se preizkušanec ni uspel vrniti v prvotno s stanje oz. višino. Če se torej preizkušanec povsem vrne v prvotno stanje, tlačna deformacija ni nastala, torej je odstotek tlačne deformacije 0 %. Če pa preizkušanec ostane povsem stisnjen in se niti malo ne povrne proti prvotnemu stanju, je odstotek tlačne deformacije 100 %. Torej ima material z dobro odpornostjo proti tlačni deformaciji nizek odstotek, material, ki je slabo odporen proti tlačni deformaciji, pa visok odstotek.

 

Zakaj je pri tesnjenju zaželen nizek odstotek tlačne deformacije?

Pri statičnem tesnjenju, kjer je tesnilo navadno stisnjeno, lahko zmanjšanje odpornosti proti tlačni deformaciji povzroči slabo tesnjenje in s tem uhajanje, zato je pri tovrstni uporabi zaželen nizek odstotek tlačne deformacije. Odstotek tlačne deformacije se s časom in temperature zvišuje.

Čeprav je nizek odstotek tlačne deformacije zaželen, je vse odvisno od končne uporabe. O-tesnilo bo na primer lahko še nadalje opravljalo funkcijo tesnjenja tudi, če je odstotek tlačne deformacije 90 % in se torej skoraj ne more več povrniti v prvotno stanje, saj nabreklost materiala v stiku z medijem kompenzira visok odstotek tlačne deformacije. To seveda velja, če se pogoji v sistemu (npr. tlak in sile) ne spremenijo (še posebej v primeru tesnil FKM pri nizkih temperaturah). Po drugi strani pa bo tako visok odstotek tlačne deformacije povzročil uhajanje medija iz sistema, če je sprememba prostornine v stiku z medijem negativna in se material krči.

ŠTUDIJE PRIMERA

Obrnite se na nas

Gomline d.o.o.
Cesta v Gorice 42
1000 Ljubljana
Navodila za pot

+ 386 (0)1 2574 394

OBRAZEC ZA STIK